Natalija Golob je zelo uspešna nogometašica, ki je svojo nogometno pot začela v svojem domačem velenjskem klubu ŽNK Škale. Poznana je kot igralka z vrhunsko tehniko, hitrostjo in odličnim občutkom za gol, zato zagotovo sodi v sam vrh najboljših napadalk v ženskem nogometu pri nas.
Natalija Golob je zelo uspešna nogometašica, ki je svojo nogometno pot začela v svojem domačem velenjskem klubu ŽNK Škale. Poznana je kot igralka z vrhunsko tehniko, hitrostjo in odličnim občutkom za gol, zato zagotovo sodi v sam vrh najboljših napadalk v ženskem nogometu pri nas. Ravno zaradi vseh teh njenih vrhunskih kvalitet je bila vse do pred kratkim dolga leta na seznamu slovenske ženske nogometne reprezentance, tako ji je uspel v zadnjem letu tudi prestop v drugo avstrijsko žensko nogometno ligo, in sicer je zdaj članica ženskega nogometnega kluba Leobna.
Natalija kdaj in kje si začela svojo nogometno pot?
“Moja nogometna pot se je začela že v otroštvu. Že kot otrok sem s prijatelji igrala nogomet pred blokom, nato pa sem z 12 leti začela trenirati za ženski nogometni klub Škale iz Velenja.”
Glede na to, da mi je dokaj dobro poznano, da si imela v zadnjem času veliko težav s poškodbo, me posledično trenutno najbolj zanima kako je zdaj s tem?
“Ja, res je. Poškodovana sem bila kar pol leta. Imela sem dvakrat na dveh mestih natrgano rastišče sedme mišice. Sedaj je poškodba končno sanirana, jaz pa se tudi počasi vračam v formo. Odigrala sem že tri tekme, eno prijateljsko ter dve prvenstveni, na slednjih dveh pa sem dosegla tudi tri zadetke.”
Kdo te je navdušil za to največjo obstransko stvar na svetu, ter kaj te pri nogometu najbolj privlači?
“Navdušil me je oče, saj smo na piknikih vedno igrali nogomet. Pri nogometu me najbolj privlači to, da gre tu za ekipni šport, da ne igra samo en igralec, ampak njih 11, da se vseh teh 11 dopolnjuje, radi rečemo vsi za enega in eden za vse. Všeč mi je, da je nogomet hitra, dinamična in atraktivna igra. Tu gre za atraktivne poteze, ki so tudi všečne in privlačijo občinstvo.”
Natalija kateri so bili tvoji trenerji v tvoji dosedanji karieri in od katerega si se največ naučila?
“Moji dosedanji trenerji so bili Borut Arlič (ŽNK Škale), Mirko Zupančič (ŽNK Slovenj Gradec), Bjorgvin Karl Gunnarsson (Hottur, Islandija ),Peter Kristan (ŽNK Radomlje), Thomas Rupp ( DFC Leoben). Največ sem odnesla od Mirka Zupančiča, saj me je treniral kar sedem let in sem mu tudi zelo hvaležna za zelo lepih skupnih preživetih sedem nogometnih let.”
V katerem klubu pa si se najboljše počutila, ter zakaj?
“V moji članski karieri sem se v Slovenj Gradcu počutila odlično. V tem klubu sem bila s srcem in dušo. Če spomladi 2012 našega trenerja Zupančiča ne bi doletele zdravstvene težave, bi verjetno še danes igrala za ŽNK Slovenj Gradec. Z njim sem imela zelo dober odnos na ravni trener-igralec, bil mi je kot drugi oče, prav tako z vsemi soigralkami, ki so bile kot moje sestre. Bile smo res prava klapa. Sedaj, ko igram v tujini se tudi počutim odlično. Z vsemi se razumem zelo dobro (trenerjem, predsednikom, soigralkami, navijači…).Tukaj v Leobnu cenijo in zelo spoštujejo vse igralke, še posebej tujke.”
Trenutno igraš pri avstrijskem drugoligašu DFC Leoben. Kako bi mi opisala ta tvoj trenutni klub?
“Ta naš klub je bil ustanovljen leta 1976, dvakrat so bile naše predhodnice avstrijske državne prvakinje, in sicer v letih 1987 in 1988, trenutno pa smo tretje v zelo izenačeni avstrijski drugi ligi, ki je razdeljena na dve ligi.”
Natalija katera pa je tvoja nogometna vzornica in vzornik, ter kateri je tvoj najbolj priljubljen klub na svetu?
“Moji nogometni vzornici sta Marta ter Otta Schelin, vzornik Cristiano Ronaldo, najbolj priljubljen klub pa Real Madrid.”
Kakšni so tvoji cilji v prihodnosti v nogometu?
“Moj cilj v prihodnosti je, da se z mojim klubom prebijemo v prvo avstrijsko nogometno ligo. Potem tudi to, da se vrnem v reprezentanco.”
Natalija kdaj si prvič zaigrala za Slovenijo in kakšen je tvoj pogled na člansko žensko reprezentanco danes?
“Za slovensko nogometno reprezentanco sem prvič zaigrala v sezoni 2006/2007. Moj pogled na člansko žensko nogometno reprezentanco žal danes ni pozitiven ,tako sem se tudi mesec dni nazaj sama poslovila od reprezentance. Spominjala se bom samo lepih trenutkov, puncam pa želim vso srečo tudi v prihodnje.”
Kako bi primerjala naš ženski nogomet v primerjavi z avstrijskim ženskim nogometom?
“Med njima skoraj ni primerjave. V Avstriji imamo 4 lige s 64 klubi, v Sloveniji pa samo eno ligo z 9 klubi. Pri Leobnu imamo res izvrstne pogoje za nogometno delo na zelo visokem nivoju. Za treninge in tekme imamo na razpolago glavno igrišče, dva pomožna igrišča ter igrišče z umetno travo. Poleg tega imamo v prostorih stadiona tudi fitnes, dnevno sobo za druženje, kuhinjo, sobo s posteljami, kjer se lahko prespi, skratka prostore kjer se vsak vikend lahko podružimo.”
Kaj pa po tvojem mnenju manjka slovenskemu ženskemu nogometu, da bi bil še na višjem nivoju kot je?
“Menim, da manjkajo predvsem boljši trenerji z več znanja, boljši pogoji za delo, predvsem z mladimi igralkami, kajti premalo se dela z mladimi. Ni pa pri vseh klubih isto. Bi pohvalila par klubov, ki zelo dobro delajo z mladimi. Potrebovali bi še več klubov, potrebni bi bili vsaj dve ženski članski ligi. Potem bi sem lahko prištela še boljše finančne pogoje za igralke, tudi večjo finančno podporo klubom iz strani Nogometne zveza Slovenije, ter tudi na vse zadnje boljši sodniki.”
Natalija ali misliš,da se ženski nogomet v Slovenj Gradcu lahko vrne tja kjer je nekoč že bil, to je tik pod vrh in kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno storiti za to?
“Jaz mislim, da se lahko vrne na isti nivo. Potrebno je delati z mladimi in če se bo delalo z mladimi tako kot je to treba, potem mislim, da se lahko vrne na isti nivo kot je že bil ne tako dolgo nazaj.”
Tako, to je bila Natalija Golob, zelo skromna in zelo prijetna sogovorka, ki se lahko pohvali tudi z zelo lepo statistiko kar se zadetkov tiče, predvsem v slovenski ženski članski nogometni prvi ligi. Tako ja za ŽNK Slovenj Gradec na 118 tekmah zadela kar 189x, za ŽNK Radomlje na 9 tekmah kar 16x. To njeno osnovno delo napadalke, dajanje golov, pa ji gre izvrstno tudi v Avstriji. Tako je tudi v njihovi drugi ligi na 18 tekmah zadela že 21x. Ob vsem tem ji lahko samo želimo, da bi samo tako nadaljevala tudi v prihodnosti v njeni karieri, imela čim več sreče s poškodbam, da bi kmalu spet oblekla dres državne reprezentance, ter da bi s svojim bogatim znanjem ter bogatimi izkušnjami še veliko prispevala k uspehom kateregakoli slovenskega ženskega nogometnega kluba.
Damjan Tomšič